Vas skrbi demenca po 50. letu starosti? Naredite teh 6 korakov, da ohranite zdrave možgane

Ste tik pred veselim praznovanjem abrahama ali pa ste že zakorakali v gosposka petdeseta? Potem je to odličen čas, da začnete razmišljati o tem, kako bodo vaši možgani ostali dejavni, misli izostrene in tveganja za nastanek nevroloških težav, kot je Alzheimerjeva bolezen, čim manjša. Kaj lahko naredite sami?

V obširni študiji z metaanalizo, ki je vključevala približno 600.000 posameznikov in je bila oktobra leta 2024 objavljena tudi na strani Nature Mental Health, so znanstveniki odkrili, da je osamljenost kritični dejavnik tveganja za pojav demence. Da ostanemo socialno aktivni, je torej ključnega pomena pri ohranjanju zdravih možganov v starejših letih.

Raziskava ameriškega društva za raziskovanje Alzheimerjeve bolezni pa je v lastni študiji izpostavila še nekatere druge ključne dejavnike v našem življenjskem slogu, s katerimi lahko zaščitimo zdravje možganov: pravilna prehrana, redno gibanje in mentalne aktivnosti občutno zmanjšujejo kognitivni upad po 50. letu starosti.

Kaj naj naredimo po 50. letu starosti?

Alzheimerjeva bolezen se ne pojavi čez noč. Je progresivna bolezen, ki se razvija in stopnjuje počasi, zato traja tudi več let, preden doseže zadnje stanje. Stroka je ugotovila, da se spremembe na možganih, ki so povezane z Alzheimerjevo boleznijo, lahko pojavijo že desetletje pred prvimi vidnimi simptomi demence. 

Čeprav znanost še ne razume, zakaj se pri nekaterih ljudeh pojavi Alzheimerjeva bolezen in pri drugih ne, pa imamo na voljo kup dokazov, da na pojav te bolezni izdatno vpliva življenjski slog. To pomeni, da tudi ljudje, ki imajo morda genetske predispozicije za nastanek Alzheimerjeve bolezni, lahko sami pripomorejo k upočasnitvi (ali celo preprečitvi) kognitivnega upada. Znanost predlaga naslednjih 6 korakov:

Korak 1: Podučite se o zgodovini bolezni v družini in morebitnih zdravstvenih tveganjih

Pozanimajte se o prisotnosti Alzheimerjeve bolezni pri bližnjih sorodnikih. Če je za to boleznijo zbolel kdo od vaših starih staršev, staršev ali sorojencev, sicer še ne pomeni, da boste zboleli tudi vi, saj je genetika le del celotne enačbe. Je pa pojav bolezni v družini vsekakor dodaten razlog, da redno opravljate preglede in s prilagoditvami življenjskega sloga poskrbite za zmanjševanje tveganja.

Korak 2: Poskrbite, da možgani ostanejo zaposleni

Ne le križanke in branje knjig tudi novi hobiji ali učenje novih znanj ohranja možgane aktivne. Možgani obožujejo miselne izzive, in če jih pridno zaposlite, bodo bolj zdravi. Zato stroka priporoča, da sledimo znanemu načelu – učimo se vse življenje. Prav učenje novih znanj gradi t. i. kognitivne rezerve, ki možganom med drugim omogočajo, da se lažje sooča z morebitnimi poškodbami, ki bi lahko vodile do demence. Poleg učenj novih jezikov ali uporabnih znanj se lahko lotite tudi kakšnih ustvarjalnih dejavnosti ali pa se odločite za neki povsem novi hobi.

Korak 3: Čim več časa posvetite druženju in se namensko izogibajte osamitvi

Raziskave kažejo močne povezave med osamljenostjo in demenco, vključno s pojavom Alzheimerjeve bolezni. Sicer ni povsem jasno, kako osamljenost vpliva na možgane, so pa pri osamljenih ljudeh zaznali spremembe, zaradi katerih so bili bolj ranljivi za upad kognitivnih sposobnosti, slabšanje izvršilnih funkcij (načrtovanje, osredotočanje, slednje navodilom) in nastanek znakov demence.

Korak 4: Omejite vnos alkohola in prenehajte kaditi

Težko bi o kateremkoli aspektu varovanja lastnega zdravja govorili brez omembe alkohola in nikotina. Pretirano uživanje alkohola ima vpliv tudi na pojav znakov demence (študija agencije CDC), podobno pa so odkrili tudi povezave med razvojem Alzheimerjeve bolezni in kajenjem. Odmik od alkohola in kajenja je zato eden od poglavitnih ukrepov, ki se priporoča v praktično vseh primerih ohranjanja zdravja celotnega telesa in s tem seveda tudi zdravja možganov.

Korak 5: Ne ignorirajte morebitnih težav s sluhom in vidom

Ljudje, ki imajo težave s sluhom, so zaradi posrednih dejavnikov bolj nagnjeni h kognitivnemu upadu. Znanstveniki predvidevajo, da je razlog v preobremenitvi možganov s poslušanjem, zato so zanemarjeni drugi procesi, med drugim tudi razmišljanje in ustvarjanje spominov. Ljudje, ki ne slišijo dobro, se pogosto tudi manj družijo in posledično hitreje zapadejo v osamljenost, ki je pomemben dejavnik pri razvoju Alzheimerjeve bolezni. Različne težave s sluhom so lahko enostavno rešljive z zelo diskretnimi pripomočki, če jih le ne ignoriramo predolgo.

Podobno je tudi v primeru težav z vidom. V študiji iz leta 2022 je zapisano, da je kar 2 odstotka pojavov demence povezanih s tovrstnimi težavami. Tudi v tem primeru so namreč možgani pretirano obremenjeni s procesiranjem vida, dodatno pa to lahko vpliva na odmikanje od vsakodnevnih dejavnosti in socialnih aktivnosti. Redni pregledi oči so zato nujni del varovanja našega zdravja in dobrega počutja.

Korak 6: Rešujte težave s spanjem in poskrbite, da imate kakovosten spanec

Poleg zdrave prehrane in vsakodnevnega gibanja je seveda pomemben del zdravega življenja tudi kakovosten spanec. Vsi vemo, kakšna je razlika v delovanju možganov, če noč prej nismo dovolj spali ali pa smo se veliko zbujali. Kakovosten spanec pomaga konsolidirati spomine in omogoča lažje učenje novih informacij.

Če premalo spimo ali pa imamo kronične težave s spanjem, so motene možganske funkcije. Ko se te težave ponavljajo ali celo stopnjujejo, so posledice težje obvladljive. Če ugotovite, da se brez pravega razloga pogosto zbujate utrujeni, da imate moten spanec ali da ne spite dovolj dolgo, najprej spremenite spalne navade in optimizirajte okolje, v katerem spite. Če se stvari ne izboljšajo, obiščite zdravnika, da preveri, ali imate morda težje motnje spanja, kot je npr. spalna apneja.

Kdaj je čas, da se obrnete na zdravniško pomoč in diagnostično medicino

Ko se staramo, pozabljanje in težave z osredotočanjem hitro pripišemo običajnim znakom staranja. »Ah, ta leta,« potožimo in morda niti ne pomislimo, da so to simptomi, ki bi potrebovali podrobnejšo strokovno analizo. Ko ti znaki postanejo ovirajoči pri vsakdanjih opravilih, je nedvomno prav, da se posvetujemo z zdravnikom.

Natančen diagnostični pregled, kot ga opravljamo tudi v diagnostičnem centru DiaLab, se priporoča po 50. letu starosti takoj, ko zaznate potencialne znake Alzheimerjeve bolezni, tudi če ta ni prisotna v vaši anamnezi. Ti znaki so:

• težave pri načrtovanju vsakodnevnih opravil ali reševanju problemov;
• zmedenost pri določanju časa ali kraja;
• težave z razumevanjem vizualnih podob ali predmetov v okolju;
• novo nastale govorne težave ali težave pri pisanju;
• naključno odlaganje predmetov, ki so sicer imele svoj prostor, in težave pri iskanju teh predmetov;
• umikanje od dela in socialnih aktivnosti;
• nerazložljive spremembe v razpoloženju in osebnostnih lastnostih.

Ti znaki seveda ne pomenijo, da je prisotna Alzheimerjeva bolezen, saj so pogosto podvrženi številnim drugim dejavnikom, med drugim utrujenosti, stresu, zdravilom, ki jih morda jemljete, ali pomanjkanju določenih vitaminov. Je pa strokovna ocena vašega zdravnika ali celo natančen diagnostičen pregled najbolj zanesljiv korak do ohranjanja zdravja. Seveda pa ob tem velja znano pravilo – poskrbite za svoje telo v celoti, saj boste s tem zaščitili tudi zdravje svojih možganov.

Fotografija: Shutterstock