Ko nas skrbi za zdravje, nas pogosto skrbijo napačne stvari

Vas skrbi za zdravje? Vprašanje, na katero bi verjetno vsi odgovorili pritrdilno. Na povsem površinski ravni je želja precej enostavna – da smo zdravi in da nas nič ne boli. Ko je znanost zakopala malo globlje in preverila, kaj ljudi glede lastnega zdravja bolj specifično najbolj skrbi, pa se je razkrilo, da se v skrbi za lastno zdravje pogosto osredotočamo na napačne stvari, ob tem pa spregledamo tiste bolj ključne.

V diagnostičnem centru DiaLab poskušamo ves čas in z različnimi pristopi spodbujati ljudi, da skrbijo za svoje zdravje na celosten in razumski način. Ker delujemo na preseku preventive in prepoznavanja zdravstvenih težav, razumemo, kako lahko že majhne spremembe v življenjskem slogu izboljšajo kakovost življenja.

Zato smo začeli preverjati, kaj nas pri zdravju največkrat najbolj skrbi, in ugotovili smo, da se ljudje v resnici prepogosto obremenjujemo z manj rizičnimi in manj verjetnimi zdravstvenimi težavami, pri tem pa spregledamo tiste, na katere bi dejansko morali biti pozorni. V nedavni študiji so na univerzi v Harvardu analizirali spletne iskalnike in z zdravjem povezane iskalne nize. Ugotovili so, da so med najpogostejšimi iskalnimi nizi vprašanja o tem, kako dolgo je nalezljivo streptokokno vnetje grla, kako dolgo boli vneto grlo, kako znižamo holesterol, kaj pomaga pri napihnjenosti in kaj povzroča nizek krvni tlak.

Ob tem se spomnimo na nastop ameriškega komika Johna Mulaneyja, ki se je pošalil, da so ga kot otroka risanke učile, da so edine grožnje njegovemu zdravju živi pesek, nakovala, ki padajo z neba, in naključno odvržene palice dinamita. Ta fantazijski oris otroške nedolžnosti pa ni daleč od sporočila, ki ga zdravstvena stroka poskuša vse glasneje podajati javnosti – da v skrbi za zdravje s pretiranim osredotočanjem na akutne pojave, ki imajo manj verjetnosti, da nam bodo povzročali resne težave, začnemo podcenjevati večja zdravstvena tveganja in pomen preventive v boju z dejansko najbolj skrb vzbujajočimi zdravstvenimi težavami sodobnega časa.

Kdaj se spomnimo na zdravje?

Dokler brez bolečin in tegob drvimo skozi vsakdan, ne razmišljamo kaj dosti o dolgoročnosti lastnega zdravja. Kar je seveda povsem normalno – zakaj bi si delali dodatne skrbi v že tako stresnem življenju. Žal pa to pomeni, da zato hitreje sprejemamo slabe odločitve za svoj življenjski slog, saj na dnevni osnovi ne opazimo sprememb, ki imajo učinek šele čez daljše obdobje.

Dovolimo si odločitve na podlagi impulzov in čustvenih vzgibov, skrbi pa se pojavijo šele, ko začutimo, da zdravje šepa ali ko nas doleti kakšna sezonska tegoba. Takrat hitimo utrjevati imunski sistem, začnemo paziti na prehrano, spomnimo se na prehranske dodatke in si končno le privoščimo počitek.

Skrbi, ki so pogosto nesmiselne

Izsledki omenjene študije nam sporočajo, da je ozaveščanje vseh institucij, ki delujejo v sistemu javnega zdravja, še kako pomembno. Med petimi najpogostejšimi iskanji v preteklem letu ni bilo niti ene res nevarne bolezni, ki bi nas morala bolj skrbeti kot vneto grlo ali zamašen nos. Ta trend želimo spremeniti, predvsem zato, ker različne oblike rakavih obolenj in obolenja krvožilnega sistema, ki jih sklepamo za najbolj smrtno nevarne bolezni, lahko danes že zelo učinkovito zdravimo, če jih odkrijemo zgodaj.

V segmentu diagnostične medicine zato čutimo še močnejše poslanstvo v tem, da ljudi ozaveščamo o smotrni skrbi za lastno zdravje. Seveda je prav, da nas skrbijo tudi sezonski virusi, še bolj pomembno pa je, da ostanemo korak pred težjimi boleznimi, kar pa pomeni, da moramo v tem primeru o zdravju razmišljati, še preden zaboli.

Ko je torej govora o tem, kaj nas skrbi glede zdravja, je smiselno, da nas te skrbi vodijo k bolj zdravemu življenju in s tem k zmanjšanemu tveganju za nastanek kakršnihkoli bolezni. Redno gibanje in vztrajanje pri čim bolj zdravem prehranjevanju sta že dober začetek, za bolj celostno sliko zdravja pa vsekakor moramo vključiti tudi rutinska preverjanja krvnega tlaka in redne strokovne diagnostične preglede, ki vam jih, glede na zdravstveno sliko in starost, priporoča osebni zdravnik. Veliko ljudi se tako že odloča za redne preventivne preglede z magnetno resonanco ali ultrazvokom, predvsem srca, prsi, ščitnice in prostate, ki jih ponujamo tudi v diagnostičnem centru DiaLab.

Naslovna fotografija: Shutterstock