Kako prepoznate, da stres že vpliva na vaše zdravje

Da bi lahko učinkovito nadzorovali stres v našem življenju, ga moramo naprej razumeti. Prepoznavanje stresa in njegovih učinkov postaja že skorajda nujni del skrbi za lastno zdravje, saj živimo v okoliščinah, ko se stresu praktično ne moremo več izogniti. Kaj je torej treba vedeti, da lahko stres prepoznamo in se nanj ustrezno odzovemo.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je stres označila kar za zdravstveno epidemijo 21. stoletja. Gre namreč za tako vsesplošen pojav, da ga je skorajda nemogoče nadzorovati, precej abstraktna pa je tudi njegova sodobna opredelitev, ki jo je v petdesetih letih predstavil madžarsko-kanadski endokrinolog dr. Hans Selye z besedami, da je stres »nespecifičen odziv telesa na kakršnokoli obremenitev, ne glede na to, ali je ta povzročena oz. je posledica prijetnih ali neprijetnih razmer.«

Stres je torej fizičen ali psihološki odziv na različne izzive, s katerimi se soočamo v vsakdanjem življenju. Naš odziv pa bo pri tem povsem subjektiven. Kar nekomu povzroči ogromno stresa, nekdo drug lahko sprejme povsem mirno. Kako stresen bo naš odziv, je torej odvisen tudi od lastne percepcije izziva. Zato je stres še toliko težje nadzorovati, saj ga vsi doživljamo drugače in povsem edinstveno. 

Kaj najpogosteje povzroča stres?

Ko smo pod pritiskom, je telo izpostavljeno stresu. Takrat lahko doživimo akutni stres, kar pomeni, da ga je povzročil enkraten travmatični dogodek ali nenadna sprememba, poznamo pa tudi kronični stres, ki nastane zaradi neprestanih manjših ali večjih pritiskov, zaradi katerih smo dlje časa pod pritiskom in se telo odziva s simptomi stresa.

Akutni stres lahko sprožijo različni dogodki, ki zatresejo naš miselni tok. Najpogosteje akutni stres povzročijo večje življenjske spremembe, od menjave službe ali selitve do prekinitve dolgotrajnega ljubezenskega razmerja ali kakšnega drugega medosebnega konflikta z bližnjo osebo. Prav tako je akutni stres tipičen v situacijah, ko izgubimo bližnjo osebo ali doživimo kakršnokoli travmatično ali nepričakovano stvar – recimo, da smo udeleženi v prometni nesreči ali pa smo storili kakšno napako, ki bo lahko imela resnejše posledice.

Drugačna zgodba je pri kroničnem stresu, kjer največkrat niti ne znamo opredeliti, zakaj čutimo, da smo ves čas pod nekim pritiskom. Običajno se takšna občutenja pojavijo, ko se nam zdi, da nimamo dovolj nadzora nad določenim dogajanjem v našem življenju, da imamo na grbi prevelike odgovornosti, da naše življenje nima dovolj močne strukture ali da nimamo dovolj podpore oziroma socialnih stikov, da bi lahko ustrezno predelali in delili svoja čustva.

Kako prepoznamo, da smo pod stresom?

Stres je sam po sebi povsem normalen in celo zdrav odziv na določene situacije. V sprejemljivih mejah nas stres lahko celo napolni z energijo, nam izostri čute ali nas dodatno motivira. Pogosto je prav stres tisti, ki nam pomaga, da se prebijemo čez najzahtevnejše probleme.

Težava se pojavi, če stres traja predolgo ali je preveč intenziven. Ko se začne izražati v psiholoških odzivih, na primer v napadih panike, razdražljivosti, težavah s spanjem ali zmanjšani osredotočenosti, govorimo o prekomernem stresu, ki negativno vpliva na naše zdravje in dobro počutje.

Če se stres sčasoma razvije v kronični stres in sproža močnejše čustvene reakcije, med drugim splošno čustveno nestabilnost, obup, žalost in nenehno utrujenost, pa postane ogrožajoč za naše fizično in psihično zdravje. Takrat je nujno treba poiskati zdravniško pomoč.

Kaj so nekateri najbolj jasni znaki pretiranega stresa?

Včasih je zelo očitno, da smo že dlje časa izpostavljeni stresu, lahko pa se zgodi, da minejo dnevi, meseci, celo leta, preden zaznamo, da so določene spremembe v počutju in zdravju v resnici posledice dolgotrajnega stresa. Zato stroka spodbuja pozorno spremljanje lastnega zdravja in prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov stresa. Ti se kažejo v fizičnih, čustvenih in vedenjskih spremembah.

Fizični znaki stresa:

• utrujenost,
• glavoboli ali migrene,
• slabost, črvičenje ali bolečine v želodcu, težave s prebavo,
• zamegljen ali neizostren vid.

Hkrati se lahko pojavijo tudi znaki, ki so sicer značilni za anksioznost, recimo:

• vrtoglavica,
• tresenje ali drgetanje,
• splošna napetost, ki se odraža recimo s stiskanjem čeljusti, škripanjem z zobmi, grizenjem nohtov,
• hiperventilacija,
• bolečine ali stiskanje v prsih s pospešenim srčnim utripom.

Če stres traja dlje časa in ga ustrezno ne nadziramo oziroma ne spremenimo okoliščin, da bi stres zmanjšali, se lahko pojavijo dolgotrajne spremembe, na primer:

• pomanjkanje volje in energije, stalna utrujenost,
• nespečnost ali naključno prebujanje sredi noči,
• spremembe v prehranjevanju, bodisi preveč ali premalo zaužite hrane čez dan,
• občutno pridobivanje ali izgubljanje telesne teže,
• bolečine in nelagodja v čeljusti ali ramenih, kjer smo najbolj napeti, ko smo pod stresom,
• izpuščaji, akne in druge težave s kožo,
• spremembe v menstrualnem ciklu,
• dolgotrajne težave s prebavili (driska, zaprtost, prebavne motnje, želodčni refluks).

Čustvene spremembe zaradi stresa

Stres zelo vpliva na naše počutje, kako se čustveno soočamo s svetom in kakšne volje smo v različnih situacijah. Nekateri znaki, ki se kažejo na čustvenem področju:

• hitra razdražljivost, občutek, da ste vedno na robu joka,
• občutki anksioznosti, zaskrbljenosti, nenehni občutki obupa,
• občutki nezainteresiranosti za večino stvari, ki se dogajajo okoli vas, in nezmožnost, da bi se veselili in uživali v stvareh, ki so vas sicer vedno razveseljevale,
• občutek ničvrednosti, nezmožnosti,
• nagla jeza, izbruhi besa v stiku z drugimi,
• daljše izogibanje stikom z ljudmi, ki so vam sicer bili ljuba družba.

Vedenjske spremembe zaradi stresa

Bodite pozorni na nekatere vzorce, ki so se morda brez pravega razloga začeli pojavljati v vašem življenju, predvsem če so se začeli pojavljati po travmatični ali čustveno zahtevni izkušnji.

• kajenje, uživanje alkohola, rekreativna uporaba drog ali občutek, da se želite vrniti k tem substancam, če ste jih pred časom že nehali uživati,
• oteženo sprejemanje odločitev ali preveč impulzivno sprejemanje odločitev,
• težave z osredotočanjem, občutek, da težko zberete misli, počasna odzivnost v pogovorih, raztresenost,
• stresni telesni gibi, na primer praskanje, grizenje notranje strani ust, puljenje las ali obrvi, grizenje nohtov, tapkanje,
• kompulzivni vedenjski vzorci, na primer prenajedanje, prekomerna vadba, pretirano nakupovanje ali predajanje igram na srečo,
• upadel libido, s tem manj zanimanja za intimen stik s partnerjem,
• spremembe v načinu komuniciranja z ljudmi – morda govorite prehitro, se drugače izražate, se veliko prepirate, se težko osredotočite in sledite pogovoru.

Ko stres razumemo, ga lahko nadzorujemo

Ker se stresu pravzaprav ne moremo izogniti, je pomembno, da ga znamo zaznavati in ustrezno odreagirati. Kot povedo psihologi, je stres pogosto znak, da moramo nekaj v življenju spremeniti – da si moramo dati več prostora za procesiranje čustev, se prilagoditi mišljenje ali spremeniti okolje, ki nam povzroča neprestan stres. Če živimo ali delujemo v okolju, ki je inherentno stresno, pa se moramo naučiti, kako stres nadzorujemo (meditacija, sprehodi, redna vadba, kakovosten spanec ipd.) in kako prilagodimo mišljenje, da vsaj stvari, na katere nimamo vpliva, prenehajo biti vir dodatnega stresa. Pri slednjem je pogosto potrebno zavestno ohranjanje zdravih socialnih stikov s prijatelji in družino ter nadzor nad zdravjem telesa in dobrim počutjem, po potrebi pa tudi terapija.

Fotografija: Shutterstock