Na videz nedolžne navade, ki lahko škodujejo vašemu zdravju

Vse bolj dinamičen način sodobnega življenja prinaša kopico novih načinov, s katerimi lahko skrbimo za svoje zdravje – od preventivne diagnostike do priročne tehnologije, ki nas spodbuja in usmerja v zdrav življenjski slog. Vseeno pa moderni vsakdanjik skriva tudi nekaj pasti za naše zdravje, še posebej zato, ker se te pasti prvi pogled zdijo kot povsem nedolžne navade.

Kako se držite, ko gledate na mobilne zaslone?

Dandanes ogromno ur v dnevu strmimo v ta ali oni zaslon. Ko ne delamo na prenosniku, drsamo po zaslonih mobilnih telefonov ali tablic, dokler nas slaba vest ne požene nazaj pred službeni prenosnik. Pri tem smo največkrat precej nepazljivi na držo, kar je sčasoma povzročilo pojav, ki ga je že pred leti ameriški kiropraktik poimenoval kar sindrom 'text neck'.

Kot namiguje ime, gre za pojav pretiranega obremenjevanja vratnih mišic zaradi upognjenosti med strmenjem v prenizko nastavljen prenosnik ali – še pogosteje – zaradi uporabe mobilnega telefona. Preobremenjene vratne mišice lahko potem vodijo do drugih simptomov, od bolečin v vratu, ramenih in rokah do artritisa, težav z vretenci, celo težav z dihanjem.

Težava nastane, ker z upogibanjem glave naprej, kar običajno počnemo, če želimo bolje videti črke na zaslonu prenosnika ali ko se zastrmimo v zaslon mobilnega telefona, prenesemo težo glave na vrat in močno obremenimo vratne mišice. Sila pritiska na vratne mišice se namreč podvoji za vsake 2 centimetra nagiba glave. Pri običajnem gledanju na zaslon mobilnega telefona, ko imamo vrat skoraj povsem upognjen, je sila na vrat tako velika, kot če bi naša glava tehtala 27 kilogramov (običajno glava tehta okoli 5 kilogramov in toliko je tudi teža, ki jo vrat najlažje prenaša).

Če imate bolečine v vratu, ramenih ali zgornjem delu hrbta in če vas pogosto mučijo glavoboli, je morda smiselno, da poskusite bolj pozorno ohranjati zdravo držo med uporabo računalnika in zmanjševati obremenjevanje vratu med uporabo mobilnega telefona.

Nosite denarnico v zadnjem žepu hlač?

V zanimivi študiji, objavljeni v mednarodni zdravniški publikaciji International Journal of Medical Research & Health Sciences, so trije fizioterapevti izpostavili (in na zabaven način poimenovali) t. i. sindrom debele denarnice, ki naj bi pestil številne moške po vsem svetu. Problem se pojavlja, ker moški radi nosijo denarnico v zadnjem žepu hlač, s tem pa nevede povzročajo stres na mišice v spodnjem delu hrbta in bokih.

Morda bi se na tej točki lahko pošalili, da smo preveč revni, da bi lahko imeli to težavo, ker naša denarnica ni dovolj debela za takšnem sindrom, a gre zgolj za opisno poimenovanje, saj za pojav težav, povezanih s tem sindromom, ni dejansko treba nositi debele denarnice v zadnjem žepu hlač – dovolj je že, če v žepu nosimo povsem tanko denarnico, vizitke, robčke. Vsak predmet v zadnjem žepu bo neprestano pritiskal na mišice v zadnjici, največ težav pa lahko povzroči pritisk na mišico, ki povezuje nogo s hrbtom, saj potem ta mišica posredno pritiska na ishiadični živec, kar posledično vodi do bolečin v bokih, hrbtu in tudi nogah.

Obenem smo s predmeti v zadnjih žepih med sedenjem tudi vedno nekoliko nagnjeni v stran, kar povzroči dodaten stres za hrbtenico. Morda so vam žepi na zadnji strani hlač praktični za shranjevanje ozkih predmetov, a jih raje pustite prazne – hrbtenica vam bo hvaležna.

Ali med jedjo počnete še druge stvari?

Po končanem obroku prebavila potrebujejo približno 20 minut, da našim možganom sporočijo, da smo se uspešno nahranili. Zato zdravstvena stroka vedno znova opozarja, da bi se morali med hranjenjem osredotočiti le na hrano, namesto da se zamotimo z gledanjem televizije, brskanjem po telefonu ali listanjem po nakupovalnih katalogih. Ko se zamotimo, praviloma pojemo več, kot potrebujemo, obenem pa tudi jemo hitreje. Ljudje, ki so vajeni, da med hranjenjem gledajo televizijo, velikokrat jedo obroke še pozneje v dnevu.

Temu primerno lahko pretiravamo s hrano tudi, ko se zamotimo z delom, v bližini pa imamo kopico prigrizkov, ki potem kar samovoljno skačejo v naša usta. Povsem osredotočeni na delo lahko brez zavedanja pohrustamo za kar cel obrok dodatnih kalorij. Študija, ki so jo pred leti objavili v časniku New York Times, je razkrila, da ima povprečna pisarna skritih za več kot 500 kalorij prigrizkov.

Hodite s telefonom na stranišče?

Če odmislimo dejstvo, da s telefonom na stranišču lahko poberemo kup bakterij in da to že samo po sebi predstavlja precej dober razlog, zakaj bi bilo to navado treba opustiti, pa je večji problem predvsem v tem, da ta praksa pogosto precej podaljša čas sedenja na straniščni školjki, kar pa ni skladno s tem, da se je naše telo razvilo tako, da potrebo opravi v čim krajšem času.

Dolgotrajno sedenje na stranišču ustvarja nepotreben dodaten pritisk na zadnjično odprtino, posledično se mišice preveč sprostijo, to pa hitro vodi do težav s hemoroidi. Dodatno se z brskanjem po telefonu lahko zmoti sam postopek izločanja – če vas razburi ali preveč zamoti kakšna vsebina, na to odreagira celotno telo in lahko se pripeti t. i. reverzna peristaltika, kjer se blato potegne nazaj v črevo. Da pa telo lahko izvede ta zanj sicer nenaravni postopek, iz blata posrka vodo, kar pomeni, da je nadaljnje odvajanje težje, lahko tudi boleče, lahko celo vodi v daljše zaprtje.

Zato naj telefon raje počaka zunaj kopalnice ali stranišča, saj bo tako celoten proces stekel hitreje, bolj naravno in predvsem bolj sproščeno.