Dobrodošli v sezoni klopov – kaj morate vedeti, da ostanete varni

Pomlad in poletje prineseta s seboj malo zagato, ki pa nam lahko pošteno zagreni uživanje v naravi. Mali, a potencialno nevarni klopi, ki so se z leti preselili iz gozdov tudi na naše vrtove, lahko z vbodi prenašajo limsko boreliozo in nevarnejši klopni meningoencefalitis (KME). Kaj morate vedeti, da se čim bolje zaščitite in v primeru vboda klopa in na katere simptome morate biti pozorni.

Kdaj je sezona klopov?

Klopi so najbolj aktivni od zgodnje pomladi pa vse do konca jeseni, približno od marca do oktobra, ko so temperature nad 7 °C. Največjo aktivnost seveda dosežejo v toplejših mesecih, zlasti od maja do avgusta. Najraje imajo vlažna in senčna okolja, zato so najpogostejši v gozdovih, v grmičevju, pa tudi na travnikih in domačih vrtovih.

Pri nas so klopi razširjeni po celotni državi, zlasti pogosti pa so v bolj gozdnatih območjih, kot so Gorenjska, Koroška in Notranjska. Če se potikate po gozdu, ste torej takoj v nevarnosti, da kakšnemu lačnemu klopu postanete popoldanski obed.

Bistvena je ustrezna zaščita

Preprečevanje ugrizov klopov je ključno za zaščito pred boleznimi, ki jih prenašajo. Z ustrezno zaščito lahko občutno znižamo tveganje, zato ponovimo, kaj je pametno storiti, preden se odpravimo na sprehod po gozdu ali po opravkih na vrt.

• Cepljenje

Če se v toplih mesecih radi podajate v naravo, je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu skoraj nujno. Ker je to najnevarnejši virus, ki ga lahko širijo klopi, se s cepljenjem rešimo največjih skrbi glede vbodov. V Sloveniji cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih (vprašajte osebnega zdravnika, ali omogoča to cepljenje), sicer pa po ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah NIJZ.

Seveda pa to cepivo ne zaščiti tudi pred limsko boreliozo, zato so preventivni ukrepi ob zadrževanju v naravi še vedno ključni.

• Primerna oblačila preprečijo dostop

Med pohodi ali sprehodi v naravi nosite dolge hlače, dolge rokave in zaprte čevlje. Priporoča se, da se odenete v svetla oblačila, saj boste tako lažje opazili, ali ste s kakšne praproti ali trave pobrali klopa, ki zdaj že vneto pleza po vaši hlačnici ali majici.

Poskusite že z oblačili preprečiti, da bi klop prišel v stik z vašo kožo. Hlačnice zataknite v nogavice ali škornje, majica naj bo zatlačena v hlače, na glavi nosite pokrivalo.

• Uporabljajte odbojna razpršila (repelente)

Na izpostavljeno kožo in oblačila nanesite razpršila, ki so izdelana specifično za odganjanje klopov (tista, ki odganjajo samo komarje, ne bodo delovala). Ustrezni repelenti običajno vključujejo različna eterična olja, za čim bolj učinkovito delovanje pa jih razpršimo po obleki, najbolj intenzivno od pasu navzdol. Za čim boljšo zaščito sledite navodilom na embalaži.

• Izogibajte se najbolj tveganim območjem

Na sprehodih se držite označenih poti, če je le mogoče, se izogibajte visoki travi, grmovju ali podrastju. Klopi so običajno na rastlinju do metra višine, zato bodite še posebej previdni pri sedenju na tleh, lomastenju čez grmičevje v iskanju gozdnih sadežev ali naslanjanju na drevesa.

• Obvezno samopregledovanje

Po aktivnostih na prostem temeljito preglejte kožo, zlasti lasišče, za ušesi, pod pazduhami, v predelu dimelj in za koleni. Seveda preglejte tudi otroke in hišne ljubljenčke. Oblačila, ki ste jih imeli s seboj na pohodu, naj gredo takoj v pranje na višji temperaturi, nahrbtniki, čevlji in druga oprema pa naj ostanejo zunaj stanovanja.

• Ostanite obveščeni

V Sloveniji Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) redno objavlja podatke o razširjenosti klopov in boleznih, povezanih z njimi. O boleznih in cepljenjih, povezanih s klopi, se njihove informacijske strani obnovijo z aktualnimi informacijami na začetku vsake sezone klopov.

Ojej, klopa imam!

Najprej – brez panike. Odložite telefon, ker klop ni razlog, da kličete urgentno ambulanto. Najpomembnejše je, da prisesanega klopa čim prej odstranite. Mesta vboda ne mažite z oljem ali drugimi preparati, ker to klopa le spodbudi, da izloča več sline.

Za odstranitev uporabite fino pinceto. Klopa primite blizu kože (pazite, da ga ne stiskate za trup) in ga previdno izvlecite brez zvijanja ali vrtenja. Prej ko klopa odstranimo, manjša je možnost okužbe. Po odstranitvi klopa mesto vboda namažite z alkoholom ali antiseptikom, da zmanjšate vnetje.

Če rilček ostane pod kožo, to ne poveča verjetnosti okužbe, se pa lahko pojavi ognojitev mesta, kar pa običajno ni nevaren pojav. Gre le za reakcijo telesa, da ostrani tujek.

Kot že rečeno, ugriz klopa ni razlog za obisk urgentne ambulante in ne potrebuje zdravniške asistence. Seveda pa v naslednjih dneh in tednih obvezno opazujte mesto ugriza in se ob pojavu morebitnih bolezenskih simptomov takoj obrnite na osebnega zdravnika.

Na katere simptome morate biti pozorni

Najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je limska borelioza (oz. lajmska bolezen), ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi. Če ste na telesu našli prisesanega klopa, to ne pomeni, da boste zagotovo zboleli za limsko boreliozo, je pa prav, da poznate znake in simptome, saj boste v primeru okužbe tako lahko pravočasno ukrepali.

Prvi simptomi: značilen 'tarčni' madež (erythema migrans), povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, povečane bezgavke. Pojavijo se 3 do 32 dni po vbodu klopa.

Poznejši simptomi: hujše bolečine v sklepih, vnetje sklepov, nevrološki simptomi, kot so mravljinčenje, odrevenelost, tudi težave s spominom. Pojavijo se tedne in mesece po okužbi, če ni ustreznega zdravljenja.

Če na mestu vboda v dneh po odstranitvi klopa opazite rdeč madež (običajno rdeč krog z rdečo točko na mestu vboda), se obrnite na osebnega zdravnika, ki bo odredil ustrezno zdravljenje z antibiotiki.