»Katera različica sebe sem danes?« se v svojih iskrenih zapisih sprašuje gospa, ki ji je pred leti diagnoza Alzheimerjeve bolezni obrnila življenje na glavo. Bolezen, pri kateri najprej utrpi spomin, sčasoma pa vse kognitivne funkcije, močno vpliva tako na bolnika kot tudi na družino in sorodnike. Čeprav Alzheimerjeva bolezen ni ozdravljiva, pa imamo danes možnost, da jo odkrijemo že zelo zgodaj ter nato upočasnjujemo in lajšamo progresivni razvoj simptomov.
Ko je o pomembnosti ozaveščanja o tem najpogostejšem vzroku demence leta 1983 javno spregovoril takratni ameriški predsednik Ronald Reagan, tudi sam žrtev Alzheimerjeve bolezni, je bil to eden prvih korakov k širšemu zavedanju javnosti o pomembnosti zgodnjih diagnoz te progresivne možganske bolezni. V letih, ki so sledila, je močno naraslo število raziskav in študij, ki so poskušale poglobiti razumevanje pojava in razvoja Alzheimerjeve bolezni.
Ključni napredek je ponudila tudi diagnostična medicina, ko ji je uspelo doseči izjemne rezultate pri prepoznavanju zgodnjih znakov demence, ki so najpogosteje posledica prav Alzheimerjeve bolezni. Je pa žal hkrati naraščalo tudi število bolnikov. Po ugotovitvah medicinske stroke je razlog za vse večje število obolelih predvsem staranje prebivalstva.
V Sloveniji pri diagnosticiranju Alzheimerjeve bolezni najpogosteje naletimo na isto težavo, kot jo pozna preostanek razvitega sveta – da o zgodnjih simptomih veliko ljudi ne želi govoriti s svojimi osebnimi zdravniki. Ker se Alzheimerjeva bolezen najpogosteje pojavi pri starejših od 65 let, lahko potencialni bolniki zgodnje znake, kot so pozabljivost, luknje v kratkoročnem spominu in izguba volje do aktivnosti, hitro pripišejo letom in se zanje niti ne zmenijo. Izgubljanje ključev, pozabljena imena, včasih se ne spomnimo kakšne besede – le kdo ob tem ne bi le skomignil in nergal nad svojo letnico rojstva ali prekomernim stresom?
Da pojav tovrstnih simptomov ne bi vodil samo do ugibanj, je danes lahko z naprednimi diagnostičnimi postopki odkriti in prepoznati Alzheimerjevo bolezen že v povsem začetni fazi. Na tem področju je magnetna resonanca glave eno od najmočnejših orodij.
Prednosti magnetne resonance pri prepoznavanju Alzheimerjeve bolezni
Ena od ključnih prednosti uporabe magnetne resonance kot diagnostičnega orodja pri odkrivanju Alzheimerjevi bolezni je zmožnost natančne vizualizacije hipokampusa, predela možganov, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju spominov. Ta predel je namreč najpogosteje prizadet v zgodnjih fazah bolezni.
Z natančno analizo morebitnih sprememb v hipokampusu lahko specialisti odkrijejo ključne znake Alzheimerjeve bolezni (med temi je recimo zmanjšanje volumna hipokampusa), preden ta razvije močnejše simptome in povzroči očitnejši upad kognitivnih sposobnosti.
Z rednimi pregledi lahko nato primerjamo morebitne spremembe v času, jih analiziramo in ugotovimo, ali potrjujejo diagnozo Alzheimerjeve bolezni ali kakšne druge nevrodegenerativne bolezni. Pozneje lahko z magnetno resonanco spremljamo odzive na zdravljenje.
Pregled z magnetno resonanco lahko tudi izključi določene druge vzroke za pojav simptomov demence, kar pomaga pri prepoznavanju različnih možganskih sprememb, zdravnikom pa omogoči pripravo najboljšega načrta za zdravljenje.
Zgodnje odkritje za kakovostnejše življenje
Čeprav zdravila za Alzheimerjevo bolezen še ni, lahko zgodnje odkrivanje ponudi različne možnosti zdravljenja in terapij, s katerimi se upočasni progresivno napredovanje bolezni. V zgodnjih fazah so poleg klasičnih metod zdravljenja zelo učinkoviti tudi različni kognitivni posegi in podporne storitve, kakovost življenja pa lahko izboljšajo še ustrezne spremembe v življenjskem slogu.
Prav zato tudi v diagnostičnem centru DiaLab sodelujemo pri ozaveščanju o simptomih Alzheimerjeve bolezni in pomembnosti zgodnjega odkrivanja, predvsem pa vzpostavljanju prepričanja, da zgodnji znaki demence niso nekaj, česar bi se morali sramovati in prikrivati.
Ker je prav magnetna resonanca glave (MR glave) prelomnica na področju nevrologije in odkrivanja pa tudi razumevanja in zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, je prav, da to orodje izkoristimo za zagotavljanje čim bolj kakovostnega življenja tudi v primeru pojava te bolezni.
Naslovna fotografija: Shutterstock