Naši neverjetni možgani – in kako moramo zanje skrbeti

»Imejmo možgane v mislih,« se je pred leti v reviji Sinapsa bral poziv za slovenski dan možganov, ki ga obeležujemo v sklopu svetovnega tedna možganov. Ta neverjetni organ, ki deluje kot arhitekt naših misli, prevodnik naših čustev in skrbnik naših spominov, pa je v kontekstu skrbi za naše zdravje pogosto spregledan. Kako torej poskrbeti, da naši možgani ostanejo zdravi, in kdo nam na tej poti najbolj pomaga.

Ko razmišljamo o možganih, preprosto moramo biti fascinirani. Neutrudno delujejo v ozadju naših dejanj, oblikujejo, kdo smo in kako izkušamo svet okoli sebe. V simfoniji nevronov, ki švigajo po zapletenih možganskih mrežah, se orkestrira vsak naš smeh, vsako naše čustvo, vsaka zamisel, ki nas popelje do novih izzivov. Možgani so organ, ki opredeljuje človeštvo, ki omogoči in osmisli našo ustvarjalnost, našo radovednost in vse naše medosebne stike.

Kljub tej izjemni vlogi pa možgane dojemamo tako zelo samoumevno. Vendarle jih ne čutimo, kot čutimo utrip srca. Niso neposredno izraženi, kot napet biceps, in ne opozarjajo nase tako kot bolečina utrujenega kolena ali želodec, ki smo ga preobremenili z dobrotami. Zato nas svetovni teden možganov, ki se obeležuje tretji teden v marcu (in nacionalni dan možganov, za katerega je bila proglašena sreda v tem tretjem tednu v marcu) čas, ko se opomnimo, da kolikor nas možgani izoblikujejo, tako tudi mi izoblikujemo, kako nam bodo ti možgani služili.

Možgani v sodobnem času

Človeški možgani so se razvijali glede na potrebe za naše preživetje. Z njihovo pomočjo smo se naučili zaznavati nevarnosti, zapomnili smo si, kje se skrivajo zaloge hrane in nam omogočili, da smo se povezovali z drugimi ljudmi in drugimi plemeni. Ob hitrem napredku se je vloga možganov morala hitro prilagajati. Danes so naši možgani vsak dan bombardirani z neverjetno količino informacij, stresnimi dejavniki in neskončnimi digitalnimi motnjami.

V času svetovnega tedna možganov se izpostavljajo različne študije, ki dokazujejo, kako ti pritiski obremenjujejo naše kognitivne sposobnosti, zmanjšujejo osredotočenost, omejujejo pozornost in povečujejo anksioznost. Ko k temu prištejemo še pomanjkanje spanca, neuravnoteženo prehrano in sedeč življenjski slog, hitro ugotovimo, da sodobni način življenja ni vedno najbolj prijazen do naših možganov.

V skrbi za možgane

Dejstvo, da sodobnega načina življenja ne moremo dramatično spreminjati, seveda ne pomeni, da smo v odnosu do svojih možganov le nemočni sopotniki. Znanstveniki in nevroznanstveniki potrjujejo, da lahko z majhnimi, namenskimi spremembami pozitivno vplivamo na zdravje naših možganov, okrepimo njihovo delovanje, izboljšamo spomin in s tem tudi svoje splošno počutje. Kako? Z nekaj povsem enostavnimi koraki.

• Nahranimo jih

Možgani so lačni in zato izjemno hvaležni, ko jih pogostimo z nujnimi hranili. Prehrana, ki najbolj ustreza možganom, je bogata z maščobnimi kislinami omega-3 kislinami (te najdemo recimo v lososu in oreščkih) in antioksidanti (jagodičevje in temna čokolada), odlična izbira pa so tudi polnozrnati izdelki. Takšna prehrana je kot gorivo za kognitivne funkcije in omogoča lažje učenje, učinkovitejše reševanje težav in kakovostno delovanje spomina.

• Gibanje za telo – in možgane

Redno gibanje ni pomembno samo za ohranjanje zdravega srca in sklepov, ampak je darilo tudi za možgane. Fizična aktivnost poveča pretok krvi, spodbudi rast novih nevronov in sprošča dobre kemikalije, kot so npr. endorfini. Da so možgani srečni, ni treba veliko – že malce hitrejši sprehod ali tečaj plesa, če želite bolj zabavno rekreacijo, naredi veliko za zdravje našega miselnega centra.

• Brez počitka ne gre

Spanje je za možgane to, kar je vnovični zagon (reset) za računalnik. Med spanjem se iz možganov počistijo toksini, uredijo se spomini in miselni procesi se pripravijo za nov dan, poln različnih izzivov. Ko razmišljamo o zdravju možganov, hitro razumemo, kako esencialen je spanec in kako nujno je, da si vzamemo dovolj časa za umiritev, sprostitev in počitek.

• Miselni izzivi za miselno vadbo

Možgani obožujejo uganke. Križanke in podobne miselne igre so za možgane kot obisk fitnesa. Zato stremite k temu, da se v življenju nikoli ne nehate učiti. Naj bo vaš naslednji hobi hkrati izziv, da se naučite nečesa novega. Berite knjige. Igrajte strateške in miselne videoigre. Rešujte zabavne uganke ali se z družino in prijatelji igrajte miselne družabne igre. Sive celice vam bodo hvaležne.

• Druženje za možgane

Ljudje smo ustvarjeni za druženje. Polnovredni odnosi in socialne interakcije dokazano izboljšajo mentalno zdravje in zmanjšujejo tveganje kognitivnega upada (več o tem, si preberite v našem blogu o Alzheimerjevi bolezni). Za zdravje možganov je zato pomembno, da smo povezani z ljudmi, ki so nam blizu, se srečujemo z ljudmi, ki imajo z nami skupne interese, ali delujemo v prostovoljnih organizacijah. Vse pozitivne interakcije, še tako majhne, blagodejno vplivajo na možgane.

Diagnostična medicina kot zaveznik zdravja možganov

Ker so možgani zelo kompleksen in delikaten organ, je še toliko bolj pomemben napredek v diagnostični medicini, saj nam omogoča natančen, zanesljiv, predvsem pa povsem neinvaziven vpogled v delovanje, zdravje in morebitne spremembe na vseh nivojih možganskih struktur.

Magnetna resonanca glave (MR-glave) je pregled, ki ga redno opravljamo v diagnostičnem centru DiaLab in predstavlja ključni korak v odkrivanju vseh, še tako majhnih sprememb, ki bi lahko namigovale na nastanek tumorjev, možganske kapi, degenerativnih stanj ali razvoja Alzheimerjeve bolezni. MR-glave je tako izjemen zaveznik zdravja možganov, saj omogoča zdravljenje različnih stanj, še preden simptomi postanejo ogrožajoči ali moteči za vsakdanje življenje.

Novodobna diagnostična medicina obenem omogoča tudi opazovanje možganskih aktivnosti v realnem času, kjer specialisti sledijo delovanju specifičnih območij, odgovornih za kritične funkcije, kot so tvorjenje spominov ali gibanje. To je neprecenljivo orodje tako za sledenje različnim bolezenskim stanjem (recimo epilepsiji), zdravljenju po poškodbah ali ocenjevanju motenj duševnega zdravja v povezavi s fiziologijo možganov.

Fotografija: Shutterstock