Kaj se skriva v jutranji skodelici dišeče kave – kdaj naj jo spijemo in kdaj raje ne

Obožujete kavo? Mi tudi. Nepogrešljiva skodelica najbolj priljubljenega poživljajočega napitka predstavlja običajen začetek dneva za milijone ljudi po svetu. Navkljub številnim pozitivnim učinkom kave na naše telo in počutje pa je treba razumeti, kaj prinaša tista prva jutranja skodelica kave, kako vpliva na naše telo in kako uživati kavo med zdravljenjem, saj ima kofein lahko neželen vpliv na delovanje nekaterih zdravil.

Kdaj je najbolje popiti jutranjo kavo?

Če ste vajeni dan začeti s skodelico kave, se vam verjetno porajata dve vprašanji – kdaj je najboljši čas za prvo kavo in ali je pametno piti kavo na prazen želodec?

Veliko študij je raziskovalo morebitne negativne učinke pitja kave na prazen želodec, a stroka se ne more dogovoriti, ali je to dobro ali ne. Usmeritev je enostavna – ravnajte se po občutku, saj imamo ljudje zelo različno toleranco in odziv na uživanje kave. Premislek je potreben predvsem, ko je v ospredju problematika gastroezofagealnega refluksa, kjer kislina vdira nazaj v požiralnik in ustvarja pekoč občutek (t. i. zgaga). Kava namreč spodbuja nastajanje kisline v želodcu, zato se ljudem, ki imajo tovrstne želodčne težave, priporoča uživanje jutranje kave skupaj s hrano, da se v želodcu ustvari primerno ravnovesje.

Kdaj pa je najboljši čas za jutranjo kavo? Tudi tu so mnenja nekoliko deljena. Bistven dejavnik naj bi bila raven kortizola, stresnega hormona, ki poveča budnost in osredotočenost, uravnava naš metabolizem in odzive imunskega sistema. Ko se zbudite, je raven kortizola na vrhuncu, potem pa čez dan počasi upada, saj sledi vašemu naravnemu spalnemu ciklu. Nekateri strokovnjaki stavijo na pravilo, da naj prve kave ne spijemo takoj, ko se zbudimo, ampak raje počakamo 45 do 60 minut, ko se že prične proces upadanja kortizola.

Spet druge študije pa zaključujejo, da odlašanje s prvo skodelico kave nima zares opaznega učinka na naš organizem. Se pa vsi strinjajo, da je glede na telesne procese najbolj učinkovito, če kavo spijemo v poznih jutranjih urah (okoli 10. ure), ko se nivo kortizola zniža in že začutimo tisti prvi upad energije, da dobimo zagon za preostanek delovnega dne. Odsvetuje se pitje kave v popoldanskih in večernih urah, da vnos kofeina ne zmoti naravnega spalnega cikla.

Previdno s kavo, če jemljete zdravila

V nedavni objavi na uradni strani univerze Harvard so se posvetili vplivom kave na različna zdravstvena stanja. Poudarili so, da je kofein pogosto glavni razlog za neželene pojave med zdravljenjem, saj lahko kava – tudi brezkofeinska – občutno zmanjša učinkovitost določenih zdravil. Največkrat je težava v tem, da kava v želodcu ustvari bolj kislo okolje, kar vpliva na način razgradnje in absorpcije zdravilnih učinkovin.

Kava seveda ne vpliva na vsako zdravilo, ki ga jemljemo. So pa določena bolezenska stanja, ko se uživanje kave ne priporoča prav zato, ker bomo takrat verjetno imeli predpisana zdravila, s katerimi kava ne sodeluje najbolj prijateljsko.

• Visok krvni pritisk

Če ob zdravljenju z zdravili za visok krvi pritisk pijemo kavo, lahko s tem začasno onemogočimo zdravilom, da sprostijo krvne žile. Ker kava že samodejno zvišuje krvni pritisk, se ji zato tudi sicer raje izogibajte, če imate tovrstne težave. Točna določila in usmeritve vam bo seveda ponudil zdravnik ali specialist.

• Depresija

Če uživate zdravila za zdravljenje depresije, se z zdravnikom nujno posvetujte glede sočasnega uživanja kave. Kava, zlasti v večjih količinah, lahko vpliva na to, kako telo procesira selektivne zaviralce ponovne tvorbe seratotina in nekatere triciklične antidepresive.

• Prehladi in alergije

V boj proti nadležnim simptomom prehladnih obolenj in alergij pogosto vključujemo zdravila za zmanjšanje otekanja nosne sluznice in lažje izločanje izcedka iz nosu. Nekatera tovrstna zdravila vsebujejo psevdoefedrin, učinkovino, ki se uporablja kot dekongestiv za lajšanje težav z zamašenim nosom. Ker je ta učinkovina stimulans, lahko v kombinaciji s kavo povzroči nemirnost in motnje spanja.

• Osteoporoza

Pitje kave med zdravljenjem z zdravili za preprečevanje ali upočasnjevanje zmanjševanja kakovosti in količine kostnine (t. i. tanjšanje kosti) lahko povzroči, da imajo ta zdravila slabši učinek. Predvsem se poudarja, da kava omeji absorpcijo vitamina D in kalcija, ki sta ključna dejavnika za ohranjanje zdravih kosti. Če imate v družini zabeležene težave z osteoporozo, medicinska stroka s Harvarda priporoča, da raje izberite alternative kavi ali pa se vsaj omejite na največ eno skodelico na dan.

• Nespečnost

Čeprav se jutranja kava zdi povsem nepovezana z morebitnimi težavami s spanjem več kot 15 ur pozneje, pa so analize pokazale, da lahko ljudem, ki so zelo občutljivi za kofein, kava povzroča težave s spanjem tudi 16 ur po zaužitju. Če imate težave s spanjem, ste lahko s kavo ujeti v zaklet cikel, kjer vam kava moti spanec, a jo pijete, ker od slabega spanca niste spočiti. Poskusite opustiti kavo za vsaj mesec dni, da ocenite spremembe v kakovosti spanja. Prav tako ne pozabite, da smo v različnih življenjskih obdobjih različno občutljivi za učinke kofeina – če ste v mlajših letih lahko popili več kav na dan in brez težav zaspali, se lahko to pozneje v življenju spremeni in kofein drugače vpliva na vaš organizem.

Koliko kave lahko spijemo na dan?

Ob teh opozorilih moramo seveda poudariti, da ima kava tudi kar nekaj dokazano ugodnih učinkov na naše telo. A kot pri vseh rečeh v življenju je tudi dobrih stvari enkrat preveč.

V sklopu prehranskih usmeritev Svetovne zdravstvene organizacije je zapisano, da naj na dan ne zaužijemo več kot 400 miligramov kofeina. Količina kofeina v eni kavi je sicer odvisna od tipa kave in načina priprave, običajno pa ima skodelica kave okoli 95 mg kofeina. Dnevna meja je torej do 4 skodelice kave na dan.

Pri tem priporočilu se seveda ne upošteva, da imamo ljudje različno toleranco do kofeina, zato je potrebno ves čas poslušati telo in prilagoditi vnos, če opazimo neželene učinke (povišan krvi tlak, anksioznost, težave s spanjem). Pravila se ravno tako spremenijo pri nosečnicah in doječih materah, ko se svetuje omejitev vnosa kofeina na največ 200 mg na dan, priporočljiv pa je tudi posvet z zdravnikom oziroma specialistom, ki bo ocenil celostno stanje in predlagal morebitne dodatne omejitve.

Fotografija: Shutterstock